| |
|
|
| |
Internet / medmrežje:
Internet (tudi medmrežje, skrajšano iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Kot lastno ime je Internet javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Tako se največje medmrežje enostavno imenuje Internet. Spretnost povezovanja omrežij na ta način se imenuje internetno delovanje.
V razširjenem izražanju se internet velikokrat nanaša na usluge kot so svetovni splet (WWW), elektronska pošta in neposredni klepet (online chat). |
|
| |
Splet:
Splèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programom, imenovanim brskalnik, ki s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže, navadno na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran, smiselno povezanim spletnim mestom pa spletišče. V spletnih straneh so lahko povezave, ki kažejo na druge spletne strani ali celo pošljejo povratno informacijo spletnemu strežniku. |
|
| |
Spletišče:
Spletišče (tudi spletno mesto) je več spletnih strani, povezanih v celoto. Spletišče je nameščeno na spletnem strežniku in dostopno preko interneta. |
|
| |
Spletni iskalniki:
Spletni iskalniki (tudi internetni iskalniki) so danes nepogrešljivo orodje za iskanje informacij v spletnem prostoru. Iskanje informacij po spletnem prostoru lahko delimo na tri geografske razsežnosti: iskanje po svetu (Google), iskanje po posamezni državi (Najdi.si) ali pa lokalno iskanje. Pogosto so tudi spletni imeniki napačno imenovani iskalniki; od njih se razlikujejo po tem, da iščejo po vnaprej pripravljenih straneh s kratkim opisom. Spletni iskalniki namesto tega uporabljajo sezname vsebine, ki jih samodejno generirajo algoritmi za branje spletnih vsebin (t.i. pajki). Rezultate iskanja oboji predstavljajo v obliki seznama zadetkov, ki vsebuje povezave do najdenih spletnih strani, večpredstavnostnih datotek, lokacij na zemljevidu ipd..
|
|
| |
Spletni imenik:
Spletni imenik je stran, ki je razdeljena na več kategorij (in pod-kategorij) in omogoča obiskovalcem oziroma lastnikom spletnih strani vpis v eno ali več kategorij (in/ali pod-kategorij). Obstajajo brezplačni in plačljivi spletni imeniki, ki pa se dalje delijo na splošne (general) in takšne, ki so usmerjeni na točno določeno dejavnost (niche). Seveda obstajajo tudi imeniki, ki sprejemajo tako brezplačne in plačljive vpise. Spletni imeniki se delijo tudi na takšne, ki takoj ob vpisu stran dodajo v imenik in takšne na katerih strani pred dodajo pregledajo uredniki imenika in se šele nato odločijo ali je vpisana stran primerna za dodajo v imenik ali ne. Morda se vam bo zdelo, da so avtomatski imeniki boljši vendar to ni res. Zaradi selekcije imeniki, ki pregledujejo strani prikazujejo kvalitetnejšo vsebino in tako tudi povezave z razliko od avtomatskih, ki prikazujejo tudi povezave na spam strani. Da, spletni imenik za razliko od spletnega iskalnika prikazuje vse vpisane strani na svojih straneh oziroma pod-straneh. To omogoča robotom spletnih iskalnikov brskanje po omenjenih straneh in brskanje po vpisanih straneh.
 |
Kako vpis v imenike pomaga?
Vpis strani v spletne imenike vam lahko prinese kar nekaj kvalitetnih povezav na vašo stran in vam bo tako pomagal pri pozicioniranju na straneh prikazanih iskalnih rezultatov (SERPs) na spletnih iskalnikih. Seveda samo vpis ne bo zadostoval. Večina spletnih imenikov omogoča vpisovalcu, da poda tudi kratek opis strani, nekateri pa omogočajo tudi vpis ključnih besed in meta opisa (description), ki so na nekaterih spletnih imenikih uporabljene na straneh, kjer so prikazane podrobnosti o vpisani spletni strani. Za vpis strani v imenik(e) si je pametno vzeti vsaj 5 minut za vsak imenik in poiskati najbolj primerno kategorijo oziroma pod-kategorijo. Ob vpisu strani je v bistvu najbolj pomemben tekst, ki ga podate kot opis strani saj bodo tega roboti spletnih iskalnikov povezali z vpisano spletno stranjo. Če imenik omogoča tudi vpis meta opisa je dobro če se ta razlikuje od opisa strani pa tudi o vpisanih ključnih besedah je pametno dobro premisliti. Ker pa so vedno bolj uporabljeni tudi RSS viri nekaj imenikov omogoča tudi vpis povezave do RSS vira strani, ki je včasih uporabljena za prikazovanje zadnjega dogajanja na strani, ker naredi strani spletnih imenikov z prikazanimi podrobnostmi o strani bolj dinamične in tako tudi bolj zanimive za robote spletnih iskalnikov. To vam lahko še bolj pomaga pri pozicioniranju na spletnih iskalnikih, ki pomembnost strani med drugim merijo tudi po številu povezav, ki kažejo na stran iz drugih strani. Zbiranje takšnih povezav med kar sodi tudi izmenjava povezav je le del procesa optimizacije spletne strani, ki se izvaja izven strani same (off site).
Seznam slovenskih spletnih imenikov >>
|
|
| |
URL naslov:
URL ali enolični krajevnik vira (ang.: Uniform Resource Locators) je naslov spletnih strani v svetovnem spletu.
Vsaka spletna stran ima edinstven naslov, ki jo enolično določa, prav tako, kot enolično določa telefonska številka telefonskega naročnika. Če iz revije, časopisa in knjige, s televizije ali z vizitke prepišete URL naslov, boste lahko s spletni brskalnikom obiskali in uporabljali ta vir, ne glede na to, kje v svetu se nahaja računalnik, ki ta vir vzdržuje. Podobno, kot imamo v telefoniji telefonske imenike, imamo v spletu imenike oziroma sezname URL naslovov, s katerim izkušeni internetovci najdejo veliko tistega, kar jih zanima. Eni zvrsti imenikov recemo spletni iskalniki.
|
|
| |
HTTP:
HTTP (kratica za HyperText Transfer Protocol) je glavna metoda za prenos informacij na spletu. Protokol je prvotno namenjen objavljanju in prejemanju HTML strani.
Razvoj HTTP je koordiniral WWW konzorcij in delovne skupine za medmrežni inžiniring. Rezultat je bila publikacija serije RFCjev, predvsem RFC 2616, ki definira HTTP/1.1, torej različico v pogosti uporabi dandanes.
HTTP je [komunikacijski protokol] med strankami in strežniki. HTTP stranka, kot na primer spletni brskalnik, navadno začne zahtevo tako da vspostavi TCP povezavo na izbrani priklop na oddaljenem gostitelju (privzeta je številka priklopa 80). HTTP strežnik, ki na tem priklopu pričakuje da bo stranka poslala svoj zahtevek na primer »GET / HTTP/1.1« (ta zahtevek prosi za privzeto spletno stran na dotičnem strežniku), čemur sledi MIME sporočilo, podobno kot pri elektronski pošti, ki vsebuje kup obveznih in neobveznih podatkov za informiranje strežnika (podatek o gostitelju »Host« je na primer obvezen), čemur lahko sledi neobvezno polje poljubnih podatkov. Ko strežnik prejme tak zahtevek in morebitno sporočilo, na to odgovori na primer z »200 OK« in lastnim sporočilom, katerega vsebina je na primer zahtevana datoteka, sporočilo o napaki ali pa kaka druga informacija. |
|
| |
HTML:
Hyper Text Markup Language (slovensko jezik za označevanje nadbesedila, kratica HTML) je označevalni jezik za izdelavo spletnih strani. Predstavlja osnovo spletnega dokumenta. S pomočjo HTML-ja ustvarimo strukturo in semantično ureditev dokumenta.
Pišemo ga lahko v vsakem urejevalniku besedil (beležnici idr.) in je dokaj preprost, zato ga lahko kombiniramo tudi s PHP-jem in drugimi programskimi jeziki. |
|
| |
Datoteka:
Datoteka (angleško File) je skupina podatkov v operacijskem sistemu, ki predstavlja zaključeno celoto. Običajno se nahaja na disku ali na magnetnem traku. Datoteka ima sebi lastno ime, lastnika, atribute. Glede na vsebino je programska ali podatkovna datoteka.
Ena od skupin podatkovnih datotek so tekstovne datoteke, v njih so shranjeni teksti, praviloma z komandnimi znaki za urejen izpis. Vse datoteke so shranjene v binarni obliki.
Datoteke so v operacijskem sistemu organizirane v mape (tudi direktorije). |
|
| |
Ključna beseda:
Ključna beseda je beseda ali koncept s posebnim pomenom, oziroma katerakoli beseda, ki se uporablja kot ključ za določen kod ali v referenčnem gradivu za povezavo z drugimi besedami ali informacijami.
|
|
|
01 / 282 22 64
